Jugo železnica

Vlak zapelje v predor

in za trenutek

drdranje zaplahuta med knjigo

in obrazom.

 

Težke roke, noge, glava, rit

se v temini zažirajo

v naslonjala,

medtem ko Čefurje raus

golta prežvečeni ritem kolesja.

 

Pravzaprav ne gledam nikamor,

upiram oči v pričakovani konec predora,

ko se bo na okrušenem zidu

izpisalo: Tukaj je Slovenija.

 

Pomislila bi, da se nimam česa bati;

moj priimek je tu prave baže,

a spredaj je še veliko predorov

in zidovi govorijo

v mnogih jezikih.

 

 

 

 

 

yoyoba

Ana Porenta

urednica

Poslano:
24. 01. 2012 ob 20:55

Pozdravljena, Yoyoba, všeč mi je ta tvoja s tirnicami podložena negibnost ob knjigi, ki zaplahuta, še bolj, ko je (knjiga) že prebrana.

Glede na to, da knjigo vsi poznajo, bi bilo morda boljše v 2. kitici: "medtem ko Čefurje raus prežvekuje ritem kolesja." in v predzadnji: "Pomislim, da se nimam česa bati - moj priimek je prave baže. / A spredaj je še veliko predorov / in zidovi govorijo / v mnogih jezikih."  

Ta del se mi zdi najmočnejši, in morda bi lahko kar opustila zadnjo (razlagalno, nekoliko omiljujočo) kitico. Saj veš - ena od možnih interpretacij, za izziv, razmislek. Ker se me je dotaknila.

Lep pesniški pozdrav,

Ana

 

 

Zastavica

yoyoba

Poslano:
26. 01. 2012 ob 18:25

hvala, Ana, predloge bom vsekakor upoštevala :-) četudi z zamudo!

 

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

yoyoba
Napisal/a: yoyoba

Pesmi

  • 24. 01. 2012 ob 14:45
  • Prebrano 930 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 332.3
  • Število ocen: 9

Zastavica