plaval sem preko ciklonov
med stegni sem se utapljal od žeje
na vekah gradil betonske nasipe
za ves pesek izza nohtov
naplavljen s hudourniki suše
kakor Jazon sem vlekel svoje ladjevje
tja čez
kjer mi tolmuni legajo v naročje
socvetja letnih časov valovijo čute
kostanjevo rjava in peresno bela
kakor niti njenega pogleda
spletene v prt poljan v maju
kakor zrak osvobojen iz iglic mlade smreke
vdihnjen zjutraj vrh nedelje
z neba brezmejne domišljije
Upam, da nisi egoistično odplaval tja čez, da boš pustil še za nas nekaj prostora, vsaj za misli, da bomo kdaj pa kdaj, ker smo skromni:), odplavali tja čez. Če pa ljubosumno skrivaš ta tja čez, pa uživaj v njem, dopusti le, da malce pokukamo tja čez:))). Ni kaj, lepooo!
lp, ajda
vrata so široko odprta
noja, peščena steza je, ampak ni važno, le vstopi naj komur paše :)
moram si zapisati: poskusil sem s spremembo ritma - prvi del je robat in neenakomeren, drugi naj bi gladko stekel prek poljan .. mislim, da je uspelo . morda bom več zavestne pozornosti posvečal ritmu. Ni pa stopice da se ne "utiri" preveč. upam da kdor to bere ne bo mislil da se mi je zrukalo, nekam sem si moral zabeležit ta point.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Y
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!