Pot v neznano se nesrečno vleče.
Kje se zemlja konča, kje nebo začne..ne razločim!
Zlivata se skupaj, kakor od sveče
plamen nas bije sneg nenehno v oči.
A kakor zvezda, skrita za oblak, nas kliče
ta nevidni cilj. Zaloge hrane ni več.
Zdaj sanjamo zelene angleške griče,
že od glada in utrujenosti dreveneč...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!