Na mizi v kotu list papirja,
prej prazen, čist, bleščeče bel,
nato popisan, zdaj mokrota
ustvarila je akvarel.

Kaj neki je na njem pisalo
in se prebrati več ne da?
Dekle prevarano jokalo
na pismo zadnje je morda?

Ah, ne, le pesnik, poln navdiha,
zapisal nanj je nov sonet,
potem pa je za umetnino
kozarec zvrnjen zbrisal sled.

daya