Zadnja izbira
Ta hoja v odmikanju nazaj.
Naprej so tista polja,
zatišna stran zvezd,
govorica usode.
Ne šepeta lesketajoči val,
le voda kroži,
tu, v srhu,
ki se v zatilje želje plazi.
Odžejati se. V utrinkih umreti.
Dokončno je.
Kožuh volčje samote,
spregledano naročje.
Sledi rumeno-sivih šap za tabo.
Mladiči megle.
Slepota,ki z belo palico
noč med previsi vodi.
Ne eno ne drugo
ne vrne neba nad tabo.
Le mlečno-bel sijaj .
Krasna pesem, čestitke, potoček!
Lp, Dada
Dadička, vesela sem tvojega listnatega :) šumenja :)
LLLLp, Majda
Poslano:
22. 01. 2012 ob 12:49
Spremenjeno:
22. 01. 2012 ob 12:49
Tudi jaz se strinjam z Dado. Ta pesem je zame mlečno-bel sijaj......
Lp! Žiga Lev
Hvala, Žiga! Prav ta hip se tu vse mlečno-belo lesketa ! :)
LP, OP
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
- 22. 01. 2012 ob 10:26
- Prebrano 819 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 587.24
- Število ocen: 14