Poglej, to osivelo nebo,
tako je prazno in lačno sonca.
Poglej, to ogolelo drevje,
tako je pusto in željno ptic.
Počasi, prav počasi se spusti
v moje očesne globeli.
Vidiš v njih sonce, ptice, sebe?
Daj, prebudi se.
In verjemi v odseve.
Ooooooo! Leeeepa! :)
OP
Hvala, potočka : )
Nastala za potrebe minule delavnice. LP; MsM
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!