Krik
osamljen
kovanec sonca
se drobi
v plavajoče trose
luna
koketno razteza nasmeh
v srpasto režo
visoko na bregu
posedajo galebi
rahel piš
vrtinči
morsko dlan
nočno zatišje
zmoti
krik
v krempljih sove
umira plen
dvoje luči
izzveni
v epilog tišine
Poslano:
22. 01. 2012 ob 10:13
Spremenjeno:
22. 01. 2012 ob 10:14
Dobro si zakričala, Lea:) in očitno z dobro kapaciteto pljuč speljala ta krik do konca. Pljuča so pa lahko karkoli, po želji, lahko tudi pisalo:), hja, v mislih je dovoljeno marsikaj;).
lp, ajda
Ja, ajda, dovoljeno je sanjati in se zasanjati, potem greš daleč v domišljijo, vidiš tisto, kar v resnici samo čutiš:)
Hvala za komentar!
Lp, Lea:)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
- 21. 01. 2012 ob 15:51
- Prebrano 948 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 480.9
- Število ocen: 14