Med vitke, mlade breze,
naivne in nedolžne,
hodim poslušat,
kako jih veter osvaja
in jim v šepetu večernem
sladke laži prodaja.

Ko se dan razjezi,
se v mrak težak zavije,
trepetajo mlade breze.
In veter se zažene vanje,
da jim, neuslišan,
iztrga bele sanje.

V čas zorijo bele breze,
nič več mlade in naivne,
jezni oblaki dalje gredo,
veter biča ali boža,
breze tiho sanjajo.

daya