Ljubi otroci dragi,
hvala,za vse kar ste mi dali,
hvala,za duševno moč,
ki ste dali mi jo nevedoč,
da tudi,ko se čisto izgubim -
zaradi vas najdem spet poti.
Hvala,ker ste se rodili,
mi življenje svoje podarili.

Premalokrat povem vam to,
to,da ljubim vas neizmerno,
da ste eden od izvorov moči,
ko izgubljajo se poti,
ko tonejo sanje,
pogledam v vaše oči in
pogum se v meni ponovno zbudi.
Sjaj vaših oči ,
zmeraj znova me prebudi.

Kako ste lepe lučke,
kako svetle ,
ko ste blizu,
a,ko se oddaljite,
v mojih srcih dalje gorite.

Za vas se splača potrpeti vse,
saj moje največje bogastvo ste,
iz ljubezni do vas črpam moč,
da še življenja nisem vrgla proč.

Miša Topolovec