iztiskajoči hrup izginja

pričakovanja so tlakovana

neučakana kot konjsko kopito

tiha prevzetna vila

lebdi nad telesom

spreminja začetke in konce

menjava gostoto spajanja

ujeti jo in jo zamrežiti

iztisniti jo

 kot dve pomaranči za zajtrk

naj izpljune dušo

se izkašlja do krvi

v kepah strnjenega temperamenta

bom našla njeno srčico

srž moje preteklosti

(v prepoznavi same sebe jo vrnem nazaj)

Silva Langenfus