KOMU ZVONI
Bila si luč v samotnih nočeh,
z mano, ko bil sem zaspan,
kot svetla iskrica v mojih očeh,
dobra misel, ko se delal je dan.
V trenutkih zvonenje sem slišal,
s prijetnim občutkom ob tebi.
Le komu zvoni, sem se vprašal,
meni, sem rekel pri sebi.
Spet sam skozi mrak hodim,
v vetru, dežju, z iskrico upanja
po robu morečih sanj blodim,
zla misel budi me iz spanja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ius
- 16. 01. 2012 ob 20:32
- Prebrano 752 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 226.2
- Število ocen: 6
