Tole je en zaprašen izpred dveh let. Nanj sem se spomnila, ko sem prebrala Medvedjo uslugo od MC. Miselne vzporednice itd. :)

Morda samokritika še ni dovolj, da bi človek napake tudi popravil. V tem smislu moj aforizem seže dlje. (Pa nima veze, vedno bom tista, ki se neupravičeno usaja.)

Dokler me hvalijo, ne morem odpravljati svojih napak.

Kdor odpravlja svoje napake, je nujno prej tudi samokritičen.

LP, mcv

Mislim, da vsakomur, ki je samokritiko dejansko kdaj izvajal, seže tako daleč, da ve, da je nujni del samokritike (tako rekoč njeno bistvo) to, da se zazreš v svoje delo in ga popravljaš/popraviš. V nasprotnem primeru - čemu bi služila samokritika? Gojenju manjvrednostnega kompleksa?