
Kje si,
kam si odšla,
nikjer te ni,
to tako boli,
ljubezen,
v breznu...
globoko,
čepim,
zebe me,
tresem se,
zaradi tebe,
moj amor,
moje sonce,
moje upanje,
nima veze,
da jočem,
da stočem,
da se smilim sama sebi,
a whatever,
rada bi bila ob tebi,
v tvojem objemu,
da bi čutila tvoje srce,
ki utripa,
da bi položila glavo,
na tvojo ramo,
ti dala poljub,
a to so le vsiljivke,
to je le neke vrste fatamorgana,
a na mojem srcu rana,
nepoznana,
zaklana,
bolana,
kot lublana,
mesto golobov,
mesto oskrunjenih grobov.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Neža Matjaževič
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!