Rojen v rumeni dan
materi,
ki bogatim, meščanskim,
čisti stanovanja, pere, lika.
V njenih rokah bitje belo.
Sin iz globin prve ljubezni.
Živita ven iz mesta
v baraki uborni.
Sina boli,
da ima očeta,
ki ga ni.
Do bolesti.
Poti samosti.
Sprehodi.
Med rumenimi listi.
Med gozdovi domovi.
Med sladkimi grmi,
med robidami.
Mati pa služi.
Briše kri, ki kipi
iz zaklanih živali.
Kri mezi, utira poti.
Mati moja, pot poti.
Ure neskončne.
Njeni koraki.
Poslovi se beli dan,
objame me v dlan,
ki briše kri in
moje solze radosti.
Spomnim se dneva,
ki nima spomina.
Živi.
Sprehod po Mestu.
Z njo, mojo edino.
Postojiva ob steklu izložbe.
"Mama, poglej, imajo banane!"
"Pojdiva sin in kupiva."
"Ne, mama, kdaj drugič,
saj veš,nimava."
Moja dlan v njeni.
Rani.
Zgarani dlani.
Mlada oba.
Bogata za dva.
Hodiva.

poet