Vsakdanji obrok
Ko zjutraj berem pesmi,
se talim kot maslo v mlačni ponvi.
Do popoldneva se razgrejem do cvrčanja.
Takrat začnejo pesmi dobivati glasove.
Zaletavajo se mi v bobnič
vzporedno
in hkrati po tri, štiri, pet.
Širijo se skozi možgane
s hitrostjo mleka, ki razjeda
rjavo barvo čaja.
Zvečer izpodjejo bregove
mojega dojemanja.
In ko opolnoči utihnejo,
obležim na scufani volni jamskih kožuhov.
Pomirjena in prazna, kot bel list.
Ni kaj, zelo zgovorno in ni kaj za dodati, le čestitke!
lp, ajda
Šele sedaj, ko tretjič berem to lepo pesem, sem opazil, da sem že dvakrat spregledal škrata v naslovu :))
Lp, okto
O, hvala, Ajda, Okto - veš, takih škratov imam dosti (prehitevanje črk ;-) - takoj bom popravila ;-))
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ana Porenta (urednica)
- 14. 01. 2012 ob 12:20
- Prebrano 1462 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 1074.09
- Število ocen: 29