Plavam in plavam

daleč od obale,

daleč od ljudi,

daleč od hrupa,

brez kontrole, kako daleč sem,

potem se obrnem v vodi nazaj,

zagledam daljno peščeno plažo

in nekaj kilometrov do nje.

Zagrabi me krč,

obrnem se v mrtvaka,

ležim pri miru in valovi me nosijo,

obrnem se nazaj in poskušam preplavati

vso to dolgo razdaljo nazaj.

Gre mi, le bolj počasi,

in še vedno še sprašujem

čemu tako bežim, čemu tako daleč,

ko je pa pot nazaj tako zelo dolga, naporna.

Preplavam vso dolgo pot nazaj

in spet sem v trušču na plaži,

utrujena se uležem vsa mokra na dolgo brisačo

in utrujena zaspim od dolgega prihoda nazaj.

IŽ-lev