Adraš,
prinašam ti
voščeno oko, luč,
ki ne sveti v moji dupli.
Iz svojega živalskega plesa
iztiskam kri in te škropim.
Dvigni me, oskorji me,
skrij v popek zvezd,
Adraš.
Ti veš
po čem diši
strela s hrbta neba,
kamen v prsti, zelena kri
v ranjeni grči, hromi ptič,
ki zre v krila bele smrti,
v ivje kremplji.
Po čem diši?
Ti veš.
Povej,
kaj premore
reka z obrežja vek,
ki pronica v prst lica, v zdriz
časa, ko moč drsi čez rob noči
in strah po prstih hodi v krik
zamolklega sonca.
Kaj premore,
povej!
Ponos,
dvorezni nož
v srcu trde skorje,
ime, ki nas zaznamuje.
V globini boleči spomini, rez
brez šiva, odprta rana,
zev pod mostom časti,
nesmrtna smrt,
ponos.
Adraš,
strgaj mezlan
z mojega telesa,
skorjo tvojo hočem, grčo
v pesti, trnje v listanju zimskih dni,
ko solza berači za jok.
Daj mi moč, dvigni me,
skrij me vase,
Adraš.
Breza, da bi bili vsaj list adraša, bi bilo dovolj, čudovita pesem, veliko truda si vložila vanjo,čestitam!!!!
lp, adisa
Res, močna pesem!
Edino tole mi ne gre v glavo:
"ki ne sveti v moji dupli"
lahko je duplo (srednji spol) - "ki ne sveti v mojem duplu"
ali pa duplina (ženski spol) - "ki ne svwti v moji duplini"
beseda dupla pa ni v slovarju.
LP, mcv
Breza,
sem očarana:)
moje čestitke!
Lp, Lea
Breza, kaj drugega kot poklon!
lp, ajda
Se pridružujem Ajdi,Lei...hvala za to pesem, ki sveti iz tebe...
LP, Breza!
Hvala vsem skupaj za branje in komentiranje, sem vesela, da vam je ta pesem všeč, ker sem se kar dobro namučila, da obdržim formo rictametra in v zloge stlačim svoja občutja, kar hrast, kot sveto drevo številnih ljudstev in simbol moči, to vsekakor tudi zasluži.
Modricvet, najbrž imaš prav, tudi sama sem se spraševala ali je pravilno "v moji dupli", ali pa "v mojem duplu" in ker nisem vedela, sem se odločila, da pesem objavim v upanju, da me bo nekdo že popravil. Hvala ti!
Prosim urednice naj popravijo mojo napako. Hvala tudi uredništvu!
Lep pozdrav vsem skupaj,
breza
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: breza
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!