Pleteš se mi med prste
in od tam med lase zapletaš,
ko zjutraj, z mislimi pri tebi, pletem kito;
malo iz naju,
kot sva ostala ujeta v spominu,
malo iz sanj,
ki so ostale priprte med vrati noči,
malo iz zraka,
ki še vedno diši po tebi
in veliko iz jutra,
v katerega odhajam naličena z norostjo prepovedane ljubezni.
Popoldan bom vzela škarje...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ollie
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!