Zanimiva misel, AnaNeja. Dvoje pa me zmoti: "le toliko razuma" -- torej tako malo, da ga je dovolj le za eno stvar naenkrat: bodisi za glavo bodisi za srce. S tem torej degradiraš razum ženske. Zdi se, da ji želi biti aforizem naklonjen, a s tem delom jo v bistvu potolče.

Druga stvar, izhajajoča iz prve, je analogija s tistim vicem, v katerem je Bog dal moškemu dve glavi, a premalo krvi, da bi obe hkrati lahko delovali.

Rešitev?

Jaz bi takole: ... glavo in srce ter razum, večno razpet med obema.

Lp,

Kerstin

Aforizem mora biti kratek in jedrnat.

Lp :)

Ja, saj je. In bi bil tudi z mojim "popravkom". :)

hej....hvala za komentarje. Ja....v bistvu res spominja na vic :) lahko bi se izrazila malo bolj domiselno!

Vsekakor pa nisem mislila nič slabega... Vsem znan občutek, ko ti razum nekaj govori, da ni dobro zate, da boš morda v prihodnosti prizadet, razočaran.... srce pa še vedno rine nekam skozi zid. Mislim predvsem na nepovezanost razmišljanja in hrepenenja. Najboljše primere pa najdemo v ljubezni.