V SPIRALAH VETRA
S prosojnim krilom kačjega pastirja
od kamna rečnega se oddvojim ...
Kot da rojena sem z vetrovi
lahnó pod svod nebesni poletim.
In trajam, trajam v blišču žarkov ...
Nebo je moje, v njem drhtim.
Brez mej sveta oboke rišem,
z zamahom vsakim sled pustim ...
Od žarkov trudna, od neba izpita
v spiralah vetra proti dnu drsim ...
Si rišem meje in oboke rušim,
prosojna krila v prah drobim.
Spet kamen sem ob isti reki.
Blišč žarkov se pretvarja v dim ...
Sem luna svoji plimi in oseki
z valovi reke koprnim ...
V spiralah vetra ali duha ali sanj. Ko se zrak premakne ga zaznam, prej ne, zato je rečeno, da je duh kot veter, ne veš od kod pride, ne kam gre. Kdor sprejme, da je takoimenovano "realno življenje" le ena od oprijemljivih iluzij, bo lažje shajal z zablodami, saj se ne slepi pretirano, ker ve, da je mnogo več kot to. Ustvarjalna krila dajo človeku možnost vzletov in to tako, da je hkrati visoko na nebu in obenem kamen ob reki, da je črv in buba in kačji pastir...
Ja Svit, tako nekako ... v vrtincih gor in dol me (da ne bom govorila za vse:) nosi ...
Lepo si to dopolnil, razložil ... LP:)
platanas, čestitke za tole gazelico.
Lp, valjo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: platanas
- 06. 01. 2012 ob 19:02
- Prebrano 1418 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 685.32