Dvom je      

V smrtnem hropcu         

Obupano kriknil  

Na pomoč  poklical                

Ranjeno nečimrnost

In ostal brez odgovora.          

Ti si krpal nebo    

Zaradi sinočnje razpokline      

Po nalivu solz

So narasle ponikalnice

Jaz pa sem izvirala

Iz popka Vesolja  

Prelivajoča se v

Barvah mavrice.

Upognil si me v lok

In napel le za

Lastne izstrelitve.

Moja Ahilova peta se je 

Pomaknila v epicenter  

Solarnega pleksusa,

Po trinajstdnevnem

Obhodu bojnega polja.

Sedaj v njej prebivajo metulji

Brez pravice do preobrazbe.  

Samokaznovala sem se

S podkožnim drgetanjem.  

Povem ti, da sem se naučila

Hoditi po pernicah oblakov,

Prizadene me lahko

Le peta stran sveta,  

Če se bo sklicevala na

Neke višje cilje.

Praviš mi, da je

Ugriz z besedami bolj strupen

Kot ugriz kače,

Ko zasika od strahu.

Predložila ti bom milijon

Dokazov o tem

Z besedami

In nikar nikoli ne pomisli, 

Da ti vračam

V isti meri. 

Marko Skok - Mezopotamsky