Predirljiv zvok tovarniške sirene:
pavza; vsi stroji potihnejo na mah...
Tako en dan resnično onemeli
so nenadoma za »nedoločen čas«.

Iz te livarne, mrke in meglene,
so zdaj nekoč šli vsi na čik, veseli,
ker bodo duše, prašne in ognjene,
si spet vse z nikotinom odrešili.

A zdaj, skoz mrak, med škripci in dvigali,
tu en samcat žarek tli, mrliško bled,
kakor duh teh, ki so odšli. Tam lazi
miš. Tam prah se dviga s tal in briše sled

davnih stopinj. Tam ptič bi rad skoz okno
v protost, da šipe se glase zamolklo.

Matej Krevs