V hribe, dragi

Ko me pot nosi v hribe,

sem oblečena preprosto,

nimam bogatih znamk

in nič od znanih športnih trgovin,

imam pa veliko željo do čuta narave,

da vdihnem sveži zrak, ki me napoji

kot bi spila kozarec rdečega vina,

čistega, nerazredčenega.

 

In ti, ki so te poslali v veliko mesto,

brez da bi ti povedali vse pasti,

da bi ti pomagali reševati samega sebe

v slepoti vseh zagat, v katere se da ujeti.

Ti se čudiš in žaluješ za domačo pečjo.

Te razumem, jaz hodim blizu nje.

V domačih pošvedranih oblekah.

IŽ-lev

Komentiranje je zaprto!

IŽ-lev
Napisal/a: IŽ-lev

Pesmi

  • 31. 12. 2011 ob 17:26
  • Prebrano 579 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 233.14
  • Število ocen: 9

Zastavica