Mati na Mohorjevo je vso noč prečula,
od skrbi, sirotica, do zore ni usnula.

A zjutraj se vsa bleda iz strašnih sanj zbudi;
o snežnobeli trugci se je sanjalo ji.

Ozre se v križ na steni, dobrotnica, in vstane,
v tem krč jo zgrabi, zvije po tleh od muke same.

Od stokanja naposled soprog se je predramil,
na porod jo odpeljal je revo kar v pižami...

Drvela je stoenka vso pot, kakor za stavo,
po radiu vrteli so Eaglese in Abbo.

In s temi pesmimi sem jaz na ta svet prijokal,
še zdaj v ušesih čutim slast ob teh milih zvokih.

Zrastel sem do zrelosti dete bivše juge
in balkanski melos mi ne povzroča tuge.

A ta glasba mi po vesti ni bila nikoli,
rajši klasiko vrtim in rock - katerikoli.

Tajam kot snežinka bela se ob starih mojstrih,
pa z usodo svojo se več ne ubadam dosti.

Mohorjevo -12.7. moj roj. dan

Matej Krevs