Občutljivost za nasmeh
Včasih,
ko se sonce samo nariše v sneg
in je pokrajina naročje svetlobe,
ko pobožaš stare obraze ljubljenih slik,
jim gledaš v oči
in zbrano molčiš,
ko se bosonoga vrneš
in se z roko pod roko
sprehajaš s spomini,
včasih,
ko odpenjaš gumbe
dolgo iskani
občutljivosti za nasmeh...
takrat nič ne manjka nebu.
Spet se igra z zelenimi oblaki
in ima, kot nekoč, neskončno strani.
Krasna pesem, čestitam.lp
Platanas, :) krasna pohvala, nasmejana ;) ...lp!
OP
urednica
Poslano:
31. 12. 2011 ob 13:05
Spremenjeno:
01. 01. 2012 ob 07:24
obpotočnica!
tej pesmi manjka zaključek.
oprosti, sem "kratka", sem prikrajšana za desnico, sem si jo v sredo zlomila, zdaj pa tipkam samo z levo ...
Lp, lidija
ppppppp ppppp ppppph...no, je majčkenjčece bolje?
Pazi nase!
Dobro tipkaš.
Pesem pa je odprta, napisana je v drugi osebi...
No, počakajva še malo....morda še letos ....:)))))
:) * LP, OP
pppph...no, še boli roka? (popiham te :)
:)
Evo, dopolnjena.
? :)*
Včasih je več kot le beseda, včasih je del dneva, dan, večer in poljub z jutrom in včasih se pije z vzdihom.
Drobcene želje, razpršene na platnu, postrgaj s svojo dlanjo in verjami, da tisto, ki ni le včasih, bo!
lp, ajda
Ajda, hvala za novo pesem. :) Res, znaš se dotaknit...
*
OP
Lepa, lepa! poljubčka!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
- 30. 12. 2011 ob 09:31
- Prebrano 955 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 696.47
- Število ocen: 23