MASKE USODE

Hrumeče reke divjajo

lomijo,norijo,morijo

peneče od besa

nestrpne se v ocean zlivajo.

Sirene na dnu prikovane

milih pesmi več ne pojejo

pomirjene,vdane v usodo

objokanih oči in skesane.

 

Od nekod se sliši glasen krohot

smeh cvilečih glasov,gmota sramot

na karnevalu maske norijo

plazijo jezike,po maščevanju kličejo

podajajo si misli,stiskajo roke

v gorečem gnevu zapoje še primadona

da pomiri množico

ko padel bo gospodar z trona.

 

Črte usode na dlani bledijo

se spreminjajo,ugašajo.

Deroče reke so jih sprale

nore maske so jih osvobodile.

kostina

Komentiranje je zaprto!

kostina
Napisal/a: kostina

Pesmi

  • 29. 12. 2011 ob 10:08
  • Prebrano 667 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 182.88
  • Število ocen: 6

Zastavica