
Ko stopim v tisto zgodbo,
tam v zaodrju sveta,
postrižejo mi misli,
in jaz je dva krat dva.
Ugašam energijo v sebi,
ne puščam več sledi
edino kar želim si je,
da tam ne bi bila.
A zgodba je usoda,
zaodrje naš svet,
pri striženju na »nula dva«,
bova prihodnjič dva.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Mojki
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!