Nenaden obrat. Usodni zasnutek.
Navidez za hip vse obmiruje
v popolnosti. A le za trenutek
in že se podoba tiho razsuje
in njena vsedlina v neznano zdrsi.
Skoz tenko uho, ki dnu prisluškuje
v želji, da zve kaj se spodaj godi,
nenehno nova vsebina potuje,
tako, da preteklo sproti zasipa
in ji ne pusti, da prosto zadiha.
Samo v spominu lahko oživi,
za zdaj pa ostaja nedosegljiva,
dokler ne postane vse zgodovina
in se podoba zopet cela zazdi.
Tako kot se v stožec vdiha skozi grlo mediha strkljam v stožec izdiha, potekajo prerajanja,
čestitke !
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!