Kdo mi prepove verjeti
v zarjo svetlo jutranjo,
kdo mi zapove zveneti
praznoglave puhlice?

Kdo ujame v kletko slavca:
tudi če, a pesem sončno
mu ne more sneti s kljuna -
pel jo bo, le bolj otožno.

Bolj otožno, manj veselo,
a še vedno, še zanosno
bolj potihem, a v žaru
kradoma in strahoma.

Ker se spominjal bo svobode
In brezmejnih mu prostranstev:
ne kako jih je izgubil,
pač pa, da jih je imel.

Moreš prost oblak ujeti,
vetra piš mar zajeziti,
ali šum morja stišati:
le kdo mi prepove - verjeti.

Lani je pesem zasedla prvo mesto na natečaju Za pravično družbo v Celju.

Lojze Smole