V svojem vinu nočem vode
v tvojih žrmljah so besede
zlimane v previdne svitke,
v tvojih ustih so ostanki
davno izgubljene bitke.
s tanko žilo vestno praskaš
sopomenke z dna posode ...
glej, prestar sem za očitke:
v svojem vinu nočem vode!
v tvoji sluznici so pesmi
stkane v hrepeneče rane,
v tvojih sanjah so mehurji,
v tvojih kletkah so podgane.
s ploskimi nogami jočeš
v mraku jalove svobode ...
glej, razkrite so nakane:
v svojem vinu nočem vode.
v noč zahlipa nora luna,
v vinu plavajo mušice.
na kitari poči struna,
pesmi so kot mrtve ptice.
iz plastenke mi natakaš
godljo v starodavne sode,
gluha za odmev resnice:
v svojem vinu nočem vode.
Dani,
res imaš prav, al boš pil vin, al boš samo vode... mešanca je za nič!
vino teče naj, če teče kri!
Solze štejejo? So prisotne in dostikrat kapnejo v kozarec. Vino pa? Morda je še vedno čisto ...
lp, ajda
Jaz tudi ne!
Men je pa GEMIŠT zakon!
vsak rus ima svoj okus. ;)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 27. 12. 2011 ob 10:58
- Prebrano 1314 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 582.44