Na meji bolečine in užitka
sva se prepoznala.
Besede so ostale brez teles,
le s prsti in pogledi sva se brala.
So pred očmi izginjali svetovi,
v brezčasju sva se družno izgubila,
drug drugemu sva prvobitnost kradla,
okušala sva jo in pila, pila ...
Okradena moči in prazna misli
sva se v granatnih jabolk zoro prebudila,
pa vendar polna in bogata ...
Za hip osmišljena vsaksebi sva krenila.
Lep pozdrav,
Ta pesem se me je božajoče dotaknila in nemudoma prirasla k srcu.
Morda bi sam prečrtal tretji - pila in zapisal skupaj vsaksebi; ampak to so že podrobnosti, ki ne zmotijo odlične nostalgične sanjavosti.
Vse dobro,
Jaka Racman.
Še enkrat prebrala, imaš prav, hvala za predloga, sem popravila.
Hvala in tudi tebi vse dobro, Sabina
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: platanas
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!