Ljudje ne marajo solzavih pesmi. Morda odlomek, kvečjemu fragment. Ljudje so radi vedri in neresni. Ljudje imajo radi 'happy end'. A kaj, če jim ga kdaj ne moreš dati? Življenje če rutina je postalo? Če si želiš od vsega le zbežati? Če si želiš, da vse bi se končalo? Je kdo takrat, da ti ponudi ramo, Če bi želel se zjokati na njej? Je kdo, ki šel s teboj bi skozi dramo In skozi vso življenjsko panoramo In skozi trnje vseh življenjskih vej? Nikogar ni – in sam si kot poprej.

Aleksandra Kocmut - Kerstin