S pobelo čistega snega
poljana moja se baha.
S sledovi temnih črt in pik
ustvarja galerijo slik.
Z radirko sonce briše flike,
iz hipa v hip spreminja like.
In s sinje modro v blag kontrast
nebo se je ujelo v past.
----------
Moja reka se je preoblekla.
Zimsko toaleto je nadela.
Na kratko si postrigla je valove,
zdaj več jih je, izgleda skoraj bela.
Navihano in zapeljivo
nastavlja soncu ogledalo.
In glej - uzrlo je podobo svojo,
rumeno v njej se poigralo.
Tam rački vadita v duetu,
da hitro jima mine čas,
da vsaka izpopolni petje,
dokler ju še priganja mraz.
----------
Snežna skorja hrusta pod korakom.
Potok ležerno v valovih brsti.
Sonce ureja frizure oblakom,
z žarki jih kodra, s sijem zlati.
-----------
Ponižno sneg se vda pod žarki sonca,
da začmoka, ko stopi nanj korak,
a ivje v senci tiho zaječi in stoka,
ko trdo ga objame mrak.
Poslano:
26. 12. 2011 ob 13:29
Spremenjeno:
26. 12. 2011 ob 17:04
kot je dejal Svit ... poet-kontesa :)
bravo.
lp
ac
Hvala Aco, me veseli da ti je všeč, Hvala tudi BH, igor, Mensur, adisa , ker ste jo sprejeli. Lp, S
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: platanas
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!