Ljubezen ni dovolj

Kadilo, svečka, cigarete.
Vzplamtel je sveti ogenj dveh teles,
velike upe in obljube vzela sem zares.
Okrog srca ograjo sem podrla,
zbudila strast, čeprav je večkrat že umrla,
se jez umaknil reki je bobneči
in slap je pel le pesem moji sreči.

Kaj vmes bilo je, ni mi več pomembno,
večini storij klasičnih je žal podobno.
Gradovi kup so peska in opeke,
plamene pogasil je potok iste reke,
tiste reke, ki življenje je spočela,
tiste reke, ki mi v srcu je bučela.

Spet tu sediva, ob kadilu, sveči, cigareti,
le slap brez vode je spomin na zadnji leti.
Dva univerzuma, vsak svojo orbito vrtiva,
tangenti le, ker skupaj več ne spiva.
Zdaj venec solzic in smehljaj otroka
spominjata na čustva najina globoka.

Moj rojstni dan je, sama ga praznujem,
obljubljam si, da novo pot tlakujem.
Vso nežnost tvojo v dušo sem vsadila,
naj zame cvete, svetu jo bom skrila.
Pomaham ti, daj, prosim res odidi,
ljubezen ni dovolj, to zdaj se vidi.
Vzela bom kadila, sveče, smrkave serviete,
moj dragi, tebi puščam cigarete.

Ne, ljubezen ni dovolj.

Mea