Pogrešam nebo,
kadar streha prekriva
najin pogled.
Pogrešam drevesa,
ki jih midva ne vidiva,
ko gledava tiho podstrešje.
Pogrešam tebe,
kadar se vso uro pogovarjaš,
brez meni namenjene besede.
Ko sva sama si te vzamem,
več kot zmoreš,
vzamem si te kot mojo lastnino,
kot mojo ljubezen, ki si je ne delim
z nikomer.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!