Drugi pokop
Čul davi sem strahotna poročila -
da v Srbiji, deželi samopašni,
zgodil se v neki vasi greh je strašni,
ko tolpa je grobove oskrunila
in mrliče, še sveže, oplenila;
da lažje bi zlato jim v ustih našli
razklali so na pol lobanje; takšni
so ležali tam, ko jih policija
je naslednji dan odkrila: brez prstov,
brez zob so zevala jim usta, na pol
razklane glave ležale so vznak
in iz drobovine se je širil smrad...
In takšne so potem še drugič v krsto
položili, dal far je vnovič blagoslov.
Vem, da sem tečna, ampak to je samo moje nepomembno mnenje:
Matej, če pišeš v rimah, piši v rimah. Če brez rim, naj bo cela pesem brez rim.
V tem sonetu se pol "rim" sploh ne rima.
Tudi vem, da vsi sodobni pesniki tega ne upoštevajo. Ali pa se jim ne ljubi dodelavati nečesa, kar so napisali. Taki polizdelki meni osebno niso všeč.
O vsebini pa se menda ne debatira. Za nerazumevanje bistva sporočila krivim zgolj sebe.
LP, mcv
nisi tečna. meni se rima v tem sonetu ne zdi problem. pač se ne rima stoodstotno.
meni se ta sonet (seveda) sploh ne zdi tako slab, saj je vsaj kar se tiče enjabementa dovolj gibljiv. se pa nekoliko strinjam o sporočilnosti tega soneta, morda ima tudi zato tako slabo oceno, ker nekako izrablja svojo vsebino samo zato, da se njegov avtor gre estetiko grdega.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
- 22. 12. 2011 ob 15:13
- Prebrano 692 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 151.25
- Število ocen: 7