
Skuštrana in bosa s sonce obsijana si stala v rosni travi.
Pogled usmerjen tam nekje odsotno v daljavi.
Toplota mojega srca mi dela zmedo v glavi.
Slika tvoja za vedno ostale bo v moji duši sami.
Tako lepa si, to mi srce pravi, tako lepa,
kakor divja roža v travi, kakor gora tam nekje v daljavi.
Vedno nosil bom sliko tvojo v moji srčni strani.
Grel si dušo in srce ob tvoji bom postavi.
Za zmeraj lepa boš in moja, skuštrana, bosa,s soncem obsijana
tam v rosni travi, čeprav ne vem, kako se tej ljubezni pravi.
Mogoče pa le ujamem te tam nekje nekoč v daljavi,
ko zopet stala boš v rosni travi.
A je to kakšen rap? Glede na rime mi tako zveni.
LP, mcv
Ne, ni bil mišljen rap,.......ali pa mogoče,....ne bi vedel, vem pa, da pesmi brez rime napišem lahko v dveh dneh za celo knjigo,....mogoče pa kdaj preklopim,..kaj vem. ;-) LP
.... ne bi vedel, vem pa, da pesmi brez rime napišem lahko v dveh dneh za celo knjigo ...
zanimivo, zame ena od izjav, najbolj vrednih (za)čudenja.
lp
Čudenje tvoje je trpljenje, zanimo zate novo je življenje. ;) LP
V krohotu smeha istegnjen palec k tlom moliš,
to moja, tvoja je uteha,
mnenja najina res vredna vsakega so greha,
ko pisanje o sranju, dreka v pesmi,
vredno namizno vinskega je fleka.
Zdaj dvignem čašo tebi v pozdrav,
natakar prosim krpo, na mizo bom kozlal. ![]()
![]()
![]()
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: M išek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!