v teh težkih zimskih časih
ko se na dneve tako rada lepi siva zadušljiva megla
ponoči pa oranžnim ulicam vlada do krvave rdečine premražen strah
poskušaš populiti plevel in zasaditi modro ost na svoje pred očmi skrite vrtove ;
a kaj, ko tako težko zaspiš,
čeprav vedno mižiš in sanjaš zeleno
čeprav neslišno kričiš in kličeš rumeno
čeprav nemo trpiš -
strmiš v črno,
moliš kaj v belo?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Yoda
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!