Včasih si želim da bi živela v drugem času,
Mogoče med paro in med vlaki našla bi
Svoje misli ,ki mi bežijo in se skrivajo
Iz enega kota možganov v drugega.
Mogoče bi se potuhnila za omaro v baru 
In potihoma opazovala in poslušala kabaretke.

Mogoče bi med vsem tem tavanju v času našla
Smisel ali pa vsaj namig o življenju, vsaj majhno 
Drobtinico na vprašanja ,ki že tisočletja nažirajo lupino
Človeške domišljije. Mogoče bi med mlini in tulipani
Izumila recept za uspešno plazenje po prašni cesti življenja.

Ali pa mogoče bi se zavrtela v čase hipokrata ,da bi spoznala
Prepreke vse ,ki jih naša usoda prinaša. Vseeno kako si še
Tolčem po glavi ,odgovor se nikoli ne bo našel pravi.
Čas je ovit v meglo skrivnosti ,vse kar mislimo ,da poznamo
Je sedanjost pa še ta se nam skriva v senci za ogledalom.
Resnica, jo res želimo spoznati?

Christen