Za mizo si sedela, na mizi roža škrlatna cvetela,

svetloba ognja te je nežno objela, čuteče v vonju

je sveča gorela, v ozadju glasba tiho je pela.

Parfum je v zraku, vonj po soncu in belem oblaku.

To zadnji je spomin, ljubezni vonj, živeti moram z njim.

Znova zaprem oči, rože škrlatne več ni, sveča brez

ognja nemo stoji, glasba v daljavi spomine živi,

tebe že davno, dolgo več ni, nekaj pa vendar

pušča sledi, spomini v vonju, bila si tu ti.

Parfum je v zraku, vonj po soncu in belem oblaku. 

M išek