KOZMIČNO POLJE (sonet +)

Na točkah kroga vsak prehodi milje,
Ki lastni prostor-čas mu ukrivijo
V le njemu lastno n-to dimenzijo,
V kateri bo dosegal svoje cilje.

Človekov prvi cilj pa je obilje.
Njegove vsebnosti nam razdelijo
Značaj, okolje, geni … Zabrstijo
Le te, ki vzamemo jih pod okrilje.

A kakršna že naj bo naša volja,
Smo že z obstojem večno omejeni –
Le potniki po krožnici vesolja,

Pritlikavi, neznatni, izgubljeni …
Če kaj, smo duše kozmičnega polja,
Obilje pa je, da smo sploh rojeni.

Če polja kozmičnega smo semena,
Pa kakor v času neizmerne suše
Smo pozabíli nakaliti duše,
Ki nam bi snele zemeljska bremena.

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Komentiranje je zaprto!

Aleksandra Kocmut - Kerstin
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin

Pesmi

  • 31. 05. 2008 ob 12:54
  • Prebrano 900 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 479
  • Število ocen: 12

Zastavica