s polnim kuferamom hlačnih nogavic
ti ni prav nič do smeha
v posteljo jemlješ s sabo kladivo in nakovalo
kot gospod antolič tri hiše naprej
miki miška pa spi s pisalnim strojem in uradnim listom
in časopisni naslovi vpijejo: krasno krasno !
motika spet zakone piše
po živalsko se ljubimo v predverju mestne hiše
od strasti s sten popadajo slike pokojnih velikanov
od navdušenja še stenj ugasne in avtobus odpelje
opoldne je v upravnikovi pisarni na steni grafit:
elegija o samovarju = tragedija samojeda
medved s težavo vzdržuje ironično distanco
jajce posuješ z diamanti
in juha je kot vedno preslana
svinje školjke biseri koruza
traktor ti pelje čez pološčene plesne čevlje
zaton civilizacije ?
za ton višje ?
za ton nižje ?
cviliš ? nacije ?
avtobus ti pelje čez ovratnik nove srajce
kupil boš novo
ali dve
pisani srajci
niso več drage jih za tebe šivajo
kitajci
sedeš nazaj na traktor
prihodnost je na dlani
umazani