Dolga je pot med neskončnimi gorami,

rekami in morji, puščavami, gozdovi.

Dolga je pot do razuma in uma. Še daljša

do skritega pričakovanja, do neutolažljivega joka

skritega v tiho molitev.

Bela je pot, ki vodi tja, kjer ni vrnitve, tja

kjer so vsi upi izgubljeni, tja kjer tudi bogovi

v belem sklonijo glave, da skrijejo solze in resnično

je dolga ta pot, od bitke do neuslišane molitve.

Moli človek božji.

Upaj, ne vdaj se, niti za stotinko sekunde.

Vse bo dobro.

Jutri se bo iz upanja rodila zmaga.

Pa vendar, žal nam je izgubili ste bitko sami s seboj.

Žal.

Komu je žal?

Beli cesti, gori, reki?

Bogu?

Belim golobom, ki pod perutju skrivajo svoj otožni pogled.

Žal je resnično lahko le usodi, ki je prehitro zaključila

neko življenjsko pot.

morska