Strahoma so prišle, oprtane s skrbmi odraslih,
ki jih lahko napodijo:
ker je drvarnica prazna,
ker so škornji kot spužva za mokroto.

Prišle so brez spremstva,
belolase, nakodrane,
s čipkami in z volanci,
da zvabijo otroški smeh, ki spi v copatih ob postelji,
v mamini in očkovi nakupovalni torbi,
med kljukicami za perilo,
da prekrijejo z belo odejo vse kar je pri miru.

Prišle so me spomnit, na staro mamo:
ko je kurila peč in je vonj po smoli in lesu ogrel kuhinjo in hišo,
ki je pod strop okoli peči
na letev obešala dišeče snope zelišč in čaja,
ki je ob peči zbirala celo družino,
da so sklenili roki ob hudem in upali,
ko so se na šipah delale ledene rože
in s streh spuščale prozorne piščali.

menišček