kakor klešče stiska vrat
tvoja bližina
upor je minimalen
srce razjedeno do zadnje kapilare
komaj živo brez moči
tvoje klešče pa stiskajo
brez milosti
brez predaha
ves moder postajam
a ni dovolj
dokler bo tekla kapljica krvi
po mojem telesu
stisk ne bo popustil
takrat bo prišel duh svobode
odplesal stari ples dežja
in priklical sonce
ki me bo izsušilo
in veter bo ponesel prah
v dolino miru
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mojmir
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!