Mojim mrtvima...
Bio sam kod Omera
Soba-Na ormaru dunja
U ruci tespih
Pogled-„Na trošku“ odškrinut pendžer
Unuk u avliji
Hanka nam donese kahve
Lokum je zaboravila
On joj doviknuo
Bio sam kod Omera
Pitam ga ode li mezarima
Ode, kaže, do Hanke ponekad
Da se ispriča
Ismetu ne može
Ismetu ne smije
U ruci mu tespih
Pogled za tren strahuje
„Silazi s drveta šejtane!“
Bio sam kod Omera
Očutali smo jedan drugoga
Pita me vidim li Ismeta
Nešto ga nema u zadnje vrijeme
„Hanka hoće li taj lokum!?“
Tespih u ruci
Gruva po mozgu kamenje
Gruva
Daidža kako zdravlje?
Dobro fala Bogu.
Hanka me dobro pazi.
Još uvijek me dobro pazi.
Samo Ismeta nema.
Nešto uri'tko dolazi.
U ruci tespih
Strah me proletiće mu san kroz prste
Bio sam kod Omera
Kaže da ne može od sna da spava
Krene mezarima
Krene a kuća krene za njim
Avlija
Krene sva mahala
A Hanka neće
Stala pored jaslica i neće
Sikira ga
Pa ne može ni on
Bio sam kod Omera
Kad sam izašao na cestu
Za mnom krenu avlija
Krenu kuća
Mrtvi u meni
Živi u mrtvima
Krenusmo skupa
Hanki i Ismetu
Mezarima
Samo Omer ostade
Unuk mu na dunji
Strah ga, kaže
Strah ga šejtana
Upast' će s drveta
Poslano:
15. 12. 2011 ob 11:45
Spremenjeno:
15. 12. 2011 ob 11:46
Ta del mi je super. Odlično in plastično slikaš prizore iz muslimanskega sveta in vnašaš razmišljanje ljudi. Branje mi gre dobro, kljub izrazom, ki so specifični za vaš svet in so Slovencu morda nerazumljivi. Tudi način razmišljanja je drugačen, ki ga je včasih težko dojeti, če Bosne ne poznaš. Včasih sem rad bral Selimovića, sedaj pa Miljenka Jergovića. Se mi zdi tudi, da ni pristranski, me je tudi zato pritegnil, da ne govorim o samem načinu pisanja kratke zgodbe.
Lp, DUSANN
Bio sam kod Omera
Kad sam izašao na cestu
Za mnom krenu avlija
Krenu kuća
Mrtvi u meni
Živi u mrtvima
Krenusmo skupa
Hanki i Ismetu
Mezarima
Samo Omer ostade
Unuk mu na dunji
Strah ga, kaže
Strah ga šejtana
Upast' će s drveta
Poslano:
15. 12. 2011 ob 13:46
Spremenjeno:
15. 12. 2011 ob 13:47
hvala Dusane; mene zapravo iznenaduje i raduje usput mnogo to da se ova jedna bosanska lirika price u pjesmi (a i obrnuto moze ako hoces) dotice Slovenaca i da je urednik i podcrta; mnogo to govori meni, ne o nasoj povezanosti, kako bi to vjerovatno tumacili u nebo zagledani tumaci duse, vec o vasoj spremnosti da otvarate sebi pendzere drugacijih boja, mirisa i okusa, drugacijih vidika; jeste ima tu "duse slavenske", zajednicke, ali ima mnogo vise tvoje i spremnosti ostalih da se potrude da razumiju; to je ono sto je lijepo, maestralno
pozdrav
Kaj pa vem. Morda. Nisem več pameten. Poznam obe strani in jih skušam razumeti. Ali drugi razumejo podobno, pa ne znam povedati. Vsekakor smo bili nekoč slovanski narodi. Ljudje težko vidijo iz svoje ideološke, predvsem pa verske tradicije, ki je mnogo močnejša in se vleče že stoletja. Tudi tisti, ki se deklarirajo za ateiste. Morda bi kakšen Japonec ali Indijec znal povedati kako nas vidi. Enkrat je ena razgledana Kitajka govorila po radiu, ki je potovala po svetu in je rekla, da tako katoliškega naroda, kot smo v Sloveniji še ni videla. Najbrž je dobro videla, ker ni obremenjena s tem. Sam sebe je težko videti.
Lp, DUSANN
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Edin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!