jutri me zažgeš
na grmadi skupaj z nagačenim črnim mačkom
njegove oči so tako rumene
kot tvoje svečenik
morda to pozdravi tvojo slabost
pomiri tvoj občutek da ne služiš dobro
svojemu maliku
morda plamen ki me bo žrl
pomaga namesto mojega uroka
ki si ga hotel
pa ga ni bilo od nikoder
nisem mogla
nisem hotela
tvoj bog me ne pozna
in mojih ni tukaj
razodel si me
potegnil zeleni plašč z moje grbe
ker obleka pride še komu prav
dobrotnik si poplačan boš
svečenik še zmeraj ti ne morem reči ja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!