ko se spomnim teh občutkov
ki so me preplavili ko je bilo prvič
neka neustavljiva želja
ki se ji ne moreš upreti
vse se začne z očmi
dolgo iščejo
poizvedujejo ker jim nekaj manjka
potem se razširi na možgane
preplete jih in takrat razmišljajo
nekam morajo to predati
takrat se razširi na roko
in ona začne pisati
v začetku težko
a vedno hitreje in odločneje
poezija je plesen
razširi se v človeka
in ne rešiš se je več
ni zelena
bela
črna
le objame te in nikdar več ne izpusti
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mojmir
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!