Življenje počasi ugaša!
Tli samo še obrobje,
srca ni več.
Kosti se krhajo,
hodi sključen.
Zobje se umikajo,
jezik lepljiv od laži
in izmikanj pred realnostjo.
Beži sam pred sabo,
črviči ga v trebuhu,
ko se zave,
da je ponovno odtaval,
izgubil na vročem asfaltu...
Kri se pomeša z mojo...
Ne dojamem,
da sva si podobna.
Privlačnost ubija,
nedostopnost erotične prispodobe,
natolcevanja v glavo...
spet Jaz!

Justine