Misterij univerzuma
včasih te določijo za izbrani klinični primer
kot misterja univerzuma te
obkolijo prisrčne študentke
s svojimi drobnimi prstki pišejo v svoje drobne beležke z drobnimi črkami
gromozanske besede
kot
koprolalija
la-la-la
in eholalalalija
la-la-la-la
zanima jih tudi
kako si preživel svoje otroštvo
osupne jih ko opisuješ
da si jedel omet v spalnici svojih staršev
včasih se pridruži gospod doktor
psihihihihihiater pravzaprav
pripijapazepen mopož
ki zna na izust imena za vse pisane tabletke
z njimi se pogovarja v slovenščini
vendar tako da nihče ničesar ne razume
še težje je razumeti gospoda Ivana
ki je psihohohoholog
(v prejšnjem življenju pa je bil nemška doga)
kdaj pa kdaj te povabi v svojo pisarno (gospod Ivan)
tam lahko pogledaš slike njegove družine
v zameno pa moraš odgovarjati na čudna vprašanja
( ok če tako hoče )
drugače da on dosti na feng šus
in zahteva da po opravljeni potrebi vedno
zapremo pokrov vece školjke
normalno
ker drugače lahko iz nje uide duh
(zlasti če smo bili na veliki)
študentkam se vedno rad daš na voljo
tudi če se s tabo ukvarjajo celo dolgo popoldne
lahko do štirih do petih
do šestih potem pa več ne
ob šestih greš vsak dan v sobo za druženje
in gledaš televizijo
tam so novice iz pravega sveta
in so filmi
in nekega dne
mogoče spomladi poleti v jeseni ali pozimi
se bo na enem od plačljivih teve kanalov začela revolucija
tega pa ne smeš zamuditi
nobenega minimalizma ni v tej pesmi.
pa me ne moti, ker je maksimalizem.
Fina ti je ta pesem. Še tako plastično in duhovito si jo prikazal.
Lp, DUSANN
Hojla, hvala obema za koment. Me veseli, da se dojema tudi duhovito ja.
LP, b.
Mene pa je pretresla.
Lp, MsM
Poslano:
12. 12. 2011 ob 15:58
Spremenjeno:
12. 12. 2011 ob 16:28
Tudi pretrese. Tema je res takšna. Stigma vlada kar se tega področja tiče in buri domišlijo. Mediji in filmi naredijo svoje in popačijo predstave. Do prisihiatrije imajo poseben odklon tudi umetniki, saj se bojijo, da jim bodo vzeli navdih. To pa je zaradi predstav v filmih, kjer prikazujejo kako psihiatri "vidijo v glavo", kar je čista neumnost. Tudi sociopsihopate ne zdravijo, kot prikazujejo filmi (Sopranovi npr.), ker se jih ne da. Še nobenega niso ozdravili na celem svetu. Njihove percepcije so normalne, nimajo pa občutka vesti in simpatije, ter empatije.Ti hodijo po svetu, marsikateri sedi tudi v parlamentu i.t. d. in je spoštovan gospod.Tudi pri nas je kar dosti umetnikov, ki je šlo skozi tole, pa so od takrat še bolj ustvarjalni. Kar se tiče tablet in inekcij, dajo jih le tistim, ko ne gre drugače. Verjamem pa, da pride do zlorab. Študentke v pesmici imajo tudi svoje probleme in jih nič ne čudi. Vsi smo ljudje s svojimi pukli.
Upam, da nisem zatežil. Pesem je izvrstna.
Lp, DUSANN
Dušan, ko že omenjaš filme sem se spomnil novozelandskega Angel za mojo mizo (An Angel at my Table, če se ne motim v izvirniku), režiserke Jane Campion. Narejen je po romanih, ki so nastali po resničnih dogodkih. Glavna junakinja, pisateljica je bila po pomoti zaprta v psihiatrično bolnico in "zdravljena" z elektrošoki. Pretresljiv film, vreden ogleda.
Lp, MsM
Hvala Marko. Tudi to se dogaja, kot praviš, da so obdelali v tem filmu. Dober je tudi Mr. Jones, kjer so obdelali bipolarno motnjo (skrajni primer). Šokiran sem bil nad reakcijo ljudi na Youtube. Kako površno gledajo filme in kakšne predsotke imajo tudi na zahodu, ki naj bi bil pred nami. Niso videli inteligence in sposobnosti, ki jih je imel glavni junak. Videli so le bolezensko plat. Glavni junak ni hotel jemati zdravil. Večina ljudi res uživa le v temnih plateh. Režiser je temo obdelal s polno empatije do ljudi.
Lp, DUSANN
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
- 10. 12. 2011 ob 16:01
- Prebrano 1072 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 853.69
- Število ocen: 20